sreča

dilema o svobodi nožnih prstov me je pripeljala do ugotovitve, da svoboda pravzaprav pomeni popolnoma razgaljena stopala, ki jih ne tlačimo v nogavice, niti prevezujemo s paščki, ampak jih gole postavimo na mehko, nepokošeno travo, ki nežno žgečka prste in se nagajivo mota okrog gležnjev. nemudoma sem se odločila, da teorijo preizkusim še v praksi. uživala sem, ko so se moja razgaljena stopala sprehajala po mehki, temno zeleni travi...korak je bil lahkoten in uživala sem ob pogledu na bele marjetke, rumene cvetove regrata ter tu in tam že regratove lučke. ko zagledam regratovo lučko se ne morem upreti, da je ne bi utrgala, pridržala pred usta in na vso moč pihnila. kako uživam, ko se majhni padalci naprej sunkovito dvignejo, nato pa počasi jadrajo, dokler ne dosežejo tal. tam bodo počivali in nato bo iz njih zrasel nov regrat. morda bo nekomu okusna solata, prijeten cvet, ki bo gostil čebele in metulje, ali pa bo počakal name, da utrgam regratovo lučko in dam življenje novim raslinam. in ko sem se takole igrala z regratovimi lučkami in s pogledom spremljala kam bodo padli padalci, mi je regratovo seme pokazalo nekaj fantastičnega. padlo je namreč v šopek deteljic.

pa ne kakršnihkoli, ampak v šopek štiri in pet peresnih deteljic. nisem si mogla pomagati in sem jih trgala. kaj trgala, kar grabila sem jih, da mi katera ne bi ušla. tako navdušena in srečna sem bila. in hitro sem odhitela po knjigo in časopisni papir. lepo sem jih razporedila in jih dala sušit. naštela sem 11 štiriperesnih in 12 petperesnih deteljic. in vse to na enem samem mestu. sicer pogosto najdem večperesne deteljice, ampak to pa je definitvno rekord, da sem jih našla toliko na enem mestu.

in potem se vprašam: ali štiriperesne deteljice prinašajo srečo, ali pa je dovolj velika sreča že, da jo najdeš?

ali pa sreča sploh ni povezana z deteljicami? ah, kdo bi vedel...le, da smo srečni!