letošnja jesen je nenavadno bogata. ko so vsi govorili o ekstremni vročini in suši si niti predstavljala nisem, da je narava sposobna takšnih preobratov.
zgleda, da tudi gozdovi ne skoparijo s plodovi narave... znanka nas je razveselila s košaro jurčkov.
pisano grozdje bo sicer potrebovalo še malo nežnosti s strani sonca, a nekaj grozdov je že prijetno sladkih, da o hruškah sploh ne zgubljam besed. čebele se pridno sladkajo z njimi in si nabirajo zaloge za zimo.
še naš kuža uživa v domačem sadovnjaku. obožuje namreč jabolka, pa tudi drugo sadje mu je všeč..
letos je pojedel tudi veliko malin, ta pa je ostala zame, najprej za slikanje, nato za sladkanje.
pod težo plodov se steblo feferona kar upogiba. le kaj vse znajo vrle gospodinje ustvariti iz tega daru narave?
paradižniku se že pozna konec sezone, saj zelenih listov skorajda ni več, a se sladki plodovi ne dajo motiti in še naprej pridno zorijo.
štiriperesna deteljica. tole sem pustila rasti naprej. morda pa bo komu prinesla srečo, ali pa vsaj veselje, če jo bo našel.
kutina-eden redkih plodov, ki še ne zori. kar nekaj časa bo še treba počakati, da se bodo sadeži obarvali rumeno in bodo pripravljeni na predelavo.