Diši po praznikih

Na prvo adventno nedeljo je že primerno, da malo zadiši po praznikih. Danes bom z vami delila enostaven recept za nekaj slastnega.

        

Potrebujemo:

8 jajc
300 g sladkorja
180 g margarine
150 g medu
300 g moke
malo cimeta
1/4 pecilnega praška
pol žličke sode bikarbone
1 vanilijev sladkor


Postopek:

Iz beljakov naredimo sneg. Rumenjake in sladkor spenimo posebej. Dodamo raztopljeno margarino in med. Dobro premešamo in postopoma dodajamo ostale suhe sestavine. Sodo lahko po želji nadomestimo s pecilnim praškom. Narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Maso razporedimo v tri ozke, pomaščene in pomokane pekače. 



Pečemo na 180°C.









Že med peko bo prijetno zadišalo po cimetu in medu, kot se za praznike spodobi.

Še toplo pecivo zvrnemo na krpo ali desko. 

Namig 1: Če se nam med ubijanjem jajc zgodi, da pade košček lupine v skledo, ga najlažje odstranimo z mokrim prstom.
Namig 2: V kolikor se bojimo, da se je biskvit oprijel pekača, nanj položimo mokro krpo, da se loči od dna pekača.

Pa dober tek!

Mehurčkasta torta

Za mehurčke na torti potrebujete balone, želatino, vodo, mikrovalovno pečico, posodo, ki je primerna za mikrovalovno pečico in veeeeliko potrpljenja. 

Želatina naj ne bo mleta v prah, ampak zrnca. Na trgu je moč dobiti takšno želatino različnih proizvajalcev, med sabo se ločijo predvsem po tem, kakšnega odtenka bo na koncu mehurček. Seveda v kolikor ne bomo uporabili barvil za živila, ki bi osnovno barvo spremenili. 

Za začetek napihnemo balone. Če želite manjše mehurčke izberite vodne balone, če pa želite, da bodo mehurčki večji, pa posezite po večjih balonih. Morda bo koga zaskrbela uporaba balonov v stiku s hrano, ampak ti mehurčki nimajo ravno prijetnega okusa, zato verjamem, da bodo le za okras in ne bodo zaužiti. S prakso boste ugotovili kako vam bolj ustreza, sama pa sem poskusila tako, da sem v vozle zapičila zobotrebce in uporabila škatlo za jajca kot stojalo. Balone sem nežno premazala z belim oljem. Ne vem, če je to nujno potrebo, a nisem želela tvegati, da na koncu balon ne bi želel odstopiti od mehurčka.


Ko imate balone pripravljene, sledi priprava sestavin. V posodo damo eno žlico želatine in 2 žlici hladne vode. Pustimo nekaj minut, da želatina nabrekne. V kolikor želimo mehurčke obarvati, je zdaj pravi trenutek, da dodamo barvilo. Ko bomo postopek že obvladali oziroma bomo želeli narediti večji mehurček, vzamemo večjo količino sestavin, vendar pazimo, da razmerje ostane enako 1:2.

Ko želatina nabrekne, jo 10 sekund segrevamo v mikrovalovki. Tu je pomembna vaja in poizkušanje. Odvisno je od mikrovalovke, od količine želatine... Pri meni je v desetih sekundah postala zmes lepo tekoča. 

Nato pa je sledilo packanje. Balon namočiš v želatino, kar pa niti približno ni tako enostavno kot zveni, saj je balon zelo lahek in ga ne moreš potunkati. 
Ko balon enkrat potunkaš, ga pustiš nekaj minut, da se vsaj malo posuši, nato pa zadevo še nekajkrat ponoviš. Sama sem postopek ponavljala štirikrat, da mehurček ni pretanek in tako prekrhek. Seveda se je med postopkom začela želatina preveč gostiti in lepiti, zato sem ponovno za deset sekund vrnila zmes v mikrovalovko. Pomembno je, da med postopkom ne dodajamo nobenih sestavin; ne vode, ne želatine. Ko zmesi zmanjka, enostavno naredimo novo od začetka.

Sedaj pa sledi tisti najtežji del-en dan čakanja, da se mehurček posuši. In res, 24 ur. Seveda nisem zdržala, pa sem le po eni noči poskusila, pa se je mehurček deformiral.

Ko je mehurček končno suh, pri vozlu narahlo pritisnite, da se naredi razpoka in nežno prebodite balon. Tu se izkaže, da je bolje, če balon ni preveč napihnjen. S škarjami izrežite čim manjšo luknjo. Počasi bi moral balon začeti odstopati od mehurčka. Če ne začne odstopati sam od sebe, mu skušajmo nežno pomagati. Tudi tu se za najboljšo tehniko izkaže potrpežljivost. 

Sedaj bi morali dobiti lep mehurček. Morda struktura ni povsem gladka, to je odvisno od tega, kako tekočo zmes smo imeli. Če je mehurček morda še vedno rahlo vlažen, ga lahko tudi tako do konca posušimo na zraku.

Pomembno je, da mehurček ni izpostavljen vlagi. Sama sem jih umestila na smetanovo torto. Zdržali so nekaj ur, naslednji dan pa so bili že povsem mehki in so izgubili obliko. Torej je najbolje, da z njimi krasimo sladice le kakšno uro ali dve pred postrežbo.

Ideja: če naredite mehurčke malo večje, lahko pod njih postavite igračko ali figurico, da zgleda, kot bi bila ujeta v mehurček.

 Poleg mehurčkov so na torti še okraski iz sladkorja. O izdelavi le-teh, pa v katerem od prihodnjih zapisov.

Praznični venčki

Na prijateljičinem facebook profilu sem zasledila čudovite praznične venčke. Bili so mi tako všeč, da sem se odločila za ustvarjanje.

Najprej sem pobrskala za klobčiči volne. Dva odtenka modre in snežno bela - zimska pravljica. 












Nato sem namotavala volno na kroglice. Za večje sem zmečkala papir - tako, kot smo včasih delali žogice za nogomet na šolskih hodnikih. Za manjše klobčiče pa sem uporabila kar orehe in nanje namotala volno. 
Za venček, s premerom približno 25 cm, potrebujemo nekje 30 klobčičev. Odvisno je seveda kako velike klobčiče naredimo in kako na gosto so razporejeni na venčku.



 Za osnovo lahko uporabite kupljene obode iz stiropora ali drugih materialov, sama pa sem izrezala obod kar iz kartona.

Klobčiče sem mešano lepila na obod s pištolo za vroče lepilo. Za večjo trdnost je potrebno prilepiti  posamezne kroglice tudi med sabo, ne le na obod.

Za piko na i, sem dodala še kvačkane zvončke.

Poskusila sem tudi z drugimi barvami.

Torta presenečenja

Večina otrok obožuje torte, če pa se v njej skriva presenečenje, pa je zadovoljstvo toliko večje.

Pred kratkim sem naredila torto za osemletnico. Na njeno željo je bila sadna.

Spekla sem temen biskvit (4 jajca, 250g sladkorja, 250g moke, 1dl olja, 1dl mleka, 1 vanilijev sladkor, 1 pecilni prašek, 2 žlici kakava). Ko se je ohladil, sem ga prerezala na pol in obe polovici navlažila s sokom iz breskovega kompota. Če ne bi bila torta za otroke, bi ga lahko navlažila z rumom ali s kakšno drugo tekočino. 

Nato sem spekla še svetel biskvit. Tega sem spekla po malo drugačnem receptu in v modelu za šarkelj (5 jajc, 370g sladkorja, 125g margarine, 250g moke, 1 vanilijev slakor, pol pecilnega praška). Tudi svetel biskvit sem prerezala na pol in ga navlažila.

Torto sem začela sestavljati s temnim biskvitom. 

Na prvo plast sem položila stepeno smetano pomešano s koščki domačega breskovega kompota. 

Gor sem položila prvo svetlo plast biskvita, ki je imel v sredini luknjo, še prej pa sem ga prelila z rdečo kremo, ki sem jo skuhala iz nekaj žlic sladkorja, malo gustina in grozdnega soka. Namesto rdečega grozdnega soka, bi lahko dodala le vodo, ali kakšen drug sok. Med neprestanim mešanjem sem zmes segrevala tako dolgo, da se je začela gostiti (kot puding). 

V še vročo kremo sem vmešala gozdne sadeže in z njo prelila biskvit. 

Nadaljevala sem z drugim delom svetlega biskvita. Tako sestavljene plasti so sedaj v sredini tvorile prostor za presenečenje, ki so v tem primeru bili pisani bonboni. 

Glede na to, da je bila torta sadna, sem se odločila, da bodo tudi bonboni sadni. 

Morda bi dosegla boljši efekt, če bi bili bonboni bolj drobni. 

Sledila je še zadnja plast. svetel biskvit sem premazala s smetano in breskvami in zaključila s temnim biskvitom. 

Tako sestavljeno torto sem pustila čez noč v hladilniku.

naslednji dan sem se lotila okraševanja. Stepla sem smetano in ji za vsak slučaj dodala kremfix. V dresirno vrečko sem vstavila zvezdast nastavek in začela risati vrtnice od spodnjega roba navzgor. Žal mi je, da torte nisem prej v celoti na tanko premazala s smetano, da se ne bi skozi vrzeli med cvetovi videl biskvit.

Dekoriranje sem zaključila s čokoladnimi palčkami, za piko na i pa sem rahlo začinila še s čokoladnimi ostružki.

Tako pa je zgledalo, ko smo torto začeli rezati.