Želatina naj ne bo mleta v prah, ampak zrnca. Na trgu je moč dobiti takšno želatino različnih proizvajalcev, med sabo se ločijo predvsem po tem, kakšnega odtenka bo na koncu mehurček. Seveda v kolikor ne bomo uporabili barvil za živila, ki bi osnovno barvo spremenili.
Za začetek napihnemo balone. Če želite manjše mehurčke izberite vodne balone, če pa želite, da bodo mehurčki večji, pa posezite po večjih balonih. Morda bo koga zaskrbela uporaba balonov v stiku s hrano, ampak ti mehurčki nimajo ravno prijetnega okusa, zato verjamem, da bodo le za okras in ne bodo zaužiti. S prakso boste ugotovili kako vam bolj ustreza, sama pa sem poskusila tako, da sem v vozle zapičila zobotrebce in uporabila škatlo za jajca kot stojalo. Balone sem nežno premazala z belim oljem. Ne vem, če je to nujno potrebo, a nisem želela tvegati, da na koncu balon ne bi želel odstopiti od mehurčka.
Ko imate balone pripravljene, sledi priprava sestavin. V posodo damo eno žlico želatine in 2 žlici hladne vode. Pustimo nekaj minut, da želatina nabrekne. V kolikor želimo mehurčke obarvati, je zdaj pravi trenutek, da dodamo barvilo. Ko bomo postopek že obvladali oziroma bomo želeli narediti večji mehurček, vzamemo večjo količino sestavin, vendar pazimo, da razmerje ostane enako 1:2.Ko želatina nabrekne, jo 10 sekund segrevamo v mikrovalovki. Tu je pomembna vaja in poizkušanje. Odvisno je od mikrovalovke, od količine želatine... Pri meni je v desetih sekundah postala zmes lepo tekoča.
Nato pa je sledilo packanje. Balon namočiš v želatino, kar pa niti približno ni tako enostavno kot zveni, saj je balon zelo lahek in ga ne moreš potunkati. Ko balon enkrat potunkaš, ga pustiš nekaj minut, da se vsaj malo posuši, nato pa zadevo še nekajkrat ponoviš. Sama sem postopek ponavljala štirikrat, da mehurček ni pretanek in tako prekrhek. Seveda se je med postopkom začela želatina preveč gostiti in lepiti, zato sem ponovno za deset sekund vrnila zmes v mikrovalovko. Pomembno je, da med postopkom ne dodajamo nobenih sestavin; ne vode, ne želatine. Ko zmesi zmanjka, enostavno naredimo novo od začetka.
Sedaj pa sledi tisti najtežji del-en dan čakanja, da se mehurček posuši. In res, 24 ur. Seveda nisem zdržala, pa sem le po eni noči poskusila, pa se je mehurček deformiral.
Ko je mehurček končno suh, pri vozlu narahlo pritisnite, da se naredi razpoka in nežno prebodite balon. Tu se izkaže, da je bolje, če balon ni preveč napihnjen. S škarjami izrežite čim manjšo luknjo. Počasi bi moral balon začeti odstopati od mehurčka. Če ne začne odstopati sam od sebe, mu skušajmo nežno pomagati. Tudi tu se za najboljšo tehniko izkaže potrpežljivost. 
Sedaj bi morali dobiti lep mehurček. Morda struktura ni povsem gladka, to je odvisno od tega, kako tekočo zmes smo imeli. Če je mehurček morda še vedno rahlo vlažen, ga lahko tudi tako do konca posušimo na zraku.
Pomembno je, da mehurček ni izpostavljen vlagi. Sama sem jih umestila na smetanovo torto. Zdržali so nekaj ur, naslednji dan pa so bili že povsem mehki in so izgubili obliko. Torej je najbolje, da z njimi krasimo sladice le kakšno uro ali dve pred postrežbo.
Ideja: če naredite mehurčke malo večje, lahko pod njih postavite igračko ali figurico, da zgleda, kot bi bila ujeta v mehurček.
Ni komentarjev:
Objavite komentar