Diši po praznikih

Na prvo adventno nedeljo je že primerno, da malo zadiši po praznikih. Danes bom z vami delila enostaven recept za nekaj slastnega.

        

Potrebujemo:

8 jajc
300 g sladkorja
180 g margarine
150 g medu
300 g moke
malo cimeta
1/4 pecilnega praška
pol žličke sode bikarbone
1 vanilijev sladkor


Postopek:

Iz beljakov naredimo sneg. Rumenjake in sladkor spenimo posebej. Dodamo raztopljeno margarino in med. Dobro premešamo in postopoma dodajamo ostale suhe sestavine. Sodo lahko po želji nadomestimo s pecilnim praškom. Narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Maso razporedimo v tri ozke, pomaščene in pomokane pekače. 



Pečemo na 180°C.









Že med peko bo prijetno zadišalo po cimetu in medu, kot se za praznike spodobi.

Še toplo pecivo zvrnemo na krpo ali desko. 

Namig 1: Če se nam med ubijanjem jajc zgodi, da pade košček lupine v skledo, ga najlažje odstranimo z mokrim prstom.
Namig 2: V kolikor se bojimo, da se je biskvit oprijel pekača, nanj položimo mokro krpo, da se loči od dna pekača.

Pa dober tek!

Mehurčkasta torta

Za mehurčke na torti potrebujete balone, želatino, vodo, mikrovalovno pečico, posodo, ki je primerna za mikrovalovno pečico in veeeeliko potrpljenja. 

Želatina naj ne bo mleta v prah, ampak zrnca. Na trgu je moč dobiti takšno želatino različnih proizvajalcev, med sabo se ločijo predvsem po tem, kakšnega odtenka bo na koncu mehurček. Seveda v kolikor ne bomo uporabili barvil za živila, ki bi osnovno barvo spremenili. 

Za začetek napihnemo balone. Če želite manjše mehurčke izberite vodne balone, če pa želite, da bodo mehurčki večji, pa posezite po večjih balonih. Morda bo koga zaskrbela uporaba balonov v stiku s hrano, ampak ti mehurčki nimajo ravno prijetnega okusa, zato verjamem, da bodo le za okras in ne bodo zaužiti. S prakso boste ugotovili kako vam bolj ustreza, sama pa sem poskusila tako, da sem v vozle zapičila zobotrebce in uporabila škatlo za jajca kot stojalo. Balone sem nežno premazala z belim oljem. Ne vem, če je to nujno potrebo, a nisem želela tvegati, da na koncu balon ne bi želel odstopiti od mehurčka.


Ko imate balone pripravljene, sledi priprava sestavin. V posodo damo eno žlico želatine in 2 žlici hladne vode. Pustimo nekaj minut, da želatina nabrekne. V kolikor želimo mehurčke obarvati, je zdaj pravi trenutek, da dodamo barvilo. Ko bomo postopek že obvladali oziroma bomo želeli narediti večji mehurček, vzamemo večjo količino sestavin, vendar pazimo, da razmerje ostane enako 1:2.

Ko želatina nabrekne, jo 10 sekund segrevamo v mikrovalovki. Tu je pomembna vaja in poizkušanje. Odvisno je od mikrovalovke, od količine želatine... Pri meni je v desetih sekundah postala zmes lepo tekoča. 

Nato pa je sledilo packanje. Balon namočiš v želatino, kar pa niti približno ni tako enostavno kot zveni, saj je balon zelo lahek in ga ne moreš potunkati. 
Ko balon enkrat potunkaš, ga pustiš nekaj minut, da se vsaj malo posuši, nato pa zadevo še nekajkrat ponoviš. Sama sem postopek ponavljala štirikrat, da mehurček ni pretanek in tako prekrhek. Seveda se je med postopkom začela želatina preveč gostiti in lepiti, zato sem ponovno za deset sekund vrnila zmes v mikrovalovko. Pomembno je, da med postopkom ne dodajamo nobenih sestavin; ne vode, ne želatine. Ko zmesi zmanjka, enostavno naredimo novo od začetka.

Sedaj pa sledi tisti najtežji del-en dan čakanja, da se mehurček posuši. In res, 24 ur. Seveda nisem zdržala, pa sem le po eni noči poskusila, pa se je mehurček deformiral.

Ko je mehurček končno suh, pri vozlu narahlo pritisnite, da se naredi razpoka in nežno prebodite balon. Tu se izkaže, da je bolje, če balon ni preveč napihnjen. S škarjami izrežite čim manjšo luknjo. Počasi bi moral balon začeti odstopati od mehurčka. Če ne začne odstopati sam od sebe, mu skušajmo nežno pomagati. Tudi tu se za najboljšo tehniko izkaže potrpežljivost. 

Sedaj bi morali dobiti lep mehurček. Morda struktura ni povsem gladka, to je odvisno od tega, kako tekočo zmes smo imeli. Če je mehurček morda še vedno rahlo vlažen, ga lahko tudi tako do konca posušimo na zraku.

Pomembno je, da mehurček ni izpostavljen vlagi. Sama sem jih umestila na smetanovo torto. Zdržali so nekaj ur, naslednji dan pa so bili že povsem mehki in so izgubili obliko. Torej je najbolje, da z njimi krasimo sladice le kakšno uro ali dve pred postrežbo.

Ideja: če naredite mehurčke malo večje, lahko pod njih postavite igračko ali figurico, da zgleda, kot bi bila ujeta v mehurček.

 Poleg mehurčkov so na torti še okraski iz sladkorja. O izdelavi le-teh, pa v katerem od prihodnjih zapisov.

Praznični venčki

Na prijateljičinem facebook profilu sem zasledila čudovite praznične venčke. Bili so mi tako všeč, da sem se odločila za ustvarjanje.

Najprej sem pobrskala za klobčiči volne. Dva odtenka modre in snežno bela - zimska pravljica. 












Nato sem namotavala volno na kroglice. Za večje sem zmečkala papir - tako, kot smo včasih delali žogice za nogomet na šolskih hodnikih. Za manjše klobčiče pa sem uporabila kar orehe in nanje namotala volno. 
Za venček, s premerom približno 25 cm, potrebujemo nekje 30 klobčičev. Odvisno je seveda kako velike klobčiče naredimo in kako na gosto so razporejeni na venčku.



 Za osnovo lahko uporabite kupljene obode iz stiropora ali drugih materialov, sama pa sem izrezala obod kar iz kartona.

Klobčiče sem mešano lepila na obod s pištolo za vroče lepilo. Za večjo trdnost je potrebno prilepiti  posamezne kroglice tudi med sabo, ne le na obod.

Za piko na i, sem dodala še kvačkane zvončke.

Poskusila sem tudi z drugimi barvami.

Torta presenečenja

Večina otrok obožuje torte, če pa se v njej skriva presenečenje, pa je zadovoljstvo toliko večje.

Pred kratkim sem naredila torto za osemletnico. Na njeno željo je bila sadna.

Spekla sem temen biskvit (4 jajca, 250g sladkorja, 250g moke, 1dl olja, 1dl mleka, 1 vanilijev sladkor, 1 pecilni prašek, 2 žlici kakava). Ko se je ohladil, sem ga prerezala na pol in obe polovici navlažila s sokom iz breskovega kompota. Če ne bi bila torta za otroke, bi ga lahko navlažila z rumom ali s kakšno drugo tekočino. 

Nato sem spekla še svetel biskvit. Tega sem spekla po malo drugačnem receptu in v modelu za šarkelj (5 jajc, 370g sladkorja, 125g margarine, 250g moke, 1 vanilijev slakor, pol pecilnega praška). Tudi svetel biskvit sem prerezala na pol in ga navlažila.

Torto sem začela sestavljati s temnim biskvitom. 

Na prvo plast sem položila stepeno smetano pomešano s koščki domačega breskovega kompota. 

Gor sem položila prvo svetlo plast biskvita, ki je imel v sredini luknjo, še prej pa sem ga prelila z rdečo kremo, ki sem jo skuhala iz nekaj žlic sladkorja, malo gustina in grozdnega soka. Namesto rdečega grozdnega soka, bi lahko dodala le vodo, ali kakšen drug sok. Med neprestanim mešanjem sem zmes segrevala tako dolgo, da se je začela gostiti (kot puding). 

V še vročo kremo sem vmešala gozdne sadeže in z njo prelila biskvit. 

Nadaljevala sem z drugim delom svetlega biskvita. Tako sestavljene plasti so sedaj v sredini tvorile prostor za presenečenje, ki so v tem primeru bili pisani bonboni. 

Glede na to, da je bila torta sadna, sem se odločila, da bodo tudi bonboni sadni. 

Morda bi dosegla boljši efekt, če bi bili bonboni bolj drobni. 

Sledila je še zadnja plast. svetel biskvit sem premazala s smetano in breskvami in zaključila s temnim biskvitom. 

Tako sestavljeno torto sem pustila čez noč v hladilniku.

naslednji dan sem se lotila okraševanja. Stepla sem smetano in ji za vsak slučaj dodala kremfix. V dresirno vrečko sem vstavila zvezdast nastavek in začela risati vrtnice od spodnjega roba navzgor. Žal mi je, da torte nisem prej v celoti na tanko premazala s smetano, da se ne bi skozi vrzeli med cvetovi videl biskvit.

Dekoriranje sem zaključila s čokoladnimi palčkami, za piko na i pa sem rahlo začinila še s čokoladnimi ostružki.

Tako pa je zgledalo, ko smo torto začeli rezati.

Spomin na poletje

Nekaj se me loteva: smrkam, kiham, imam vročino in kašljam. :( 
Zebe me zaradi vročine in mogoče me lahko spomin na poletje ogreje.
Pred nekaj leti sem naredila torto "spomin na poletje". 

Vam je všeč? 

Drugače je to klasična nutellina torta, okrog obložena s čokoladnimi rolicami. za mivko sem uporabila drobno mlete albert kekse, živalice pa ležijo na brisačah iz kislic, gumijasti bonboni pa so ravno prave oblike za vodne obroče. 

Vodo sem naredila tako, da sem dala v kozico malo vode, sladkorja in gustina ter obarvala z modro barvo. Med segrevanjem sem ves čas mešala, dokler se ni začelo zgoščevati, nato pa sem zlila maso na torto.  Namesto kupljene jedilne barve, lahko v malo vode raztopite moder bonbon (m&m ali gumijast bonbon) in to vodo dodate v kozico. 

Na koncu dodamo še ščep domišljije in že smo z mislimi sredi vročega poletja.

Kako odstraniti mastne madeže s kamna?

Morda se je pripetilo tudi vam, da ste po čudovitem pikniku, kjer ste uživali ob dobrotah z žara, opazili mastne madeže na tlakovcu ali kamnu. Pravijo, da se takšnih madežev ne da odstraniti ali pa bodo v najboljšem primeru izginili čez nekaj zim. 

Tako je izgledal madež na naši terasi.

 

Najprej smo drgnili z milnico, pa seveda ni bilo nobenega učinka. Potem pa smo madež zdrgnili s kristalom. S takšnim, kot ga morda imate v kopalnici in ga uporabljate proti potenju. 

Izdatno natrete s kristalom, izperete z vodo in ponavljate tako dolgo, dokler madež ne izgine.

Ob podrobnem pogledu je madež sicer še rahlo viden, ampak je veliko manj opazen, kot je bil na začetku. 

Pozor-zasledujem bankovce!

Ste tudi vi zbiratelji denarja? Jaz sem! Najraje imam kar evre. Ali ste vedeli, da je lahko "ogledovanje" evro bankovcev v bistvu zelo zanimivo?
Pred nekaj leti sem odkrila spletno stran https://si.eurobilltracker.com/.

EuroBillTracker (EBT) je mednarodna neprofitna skupina prostovoljcev, ki sledi evro bankovcem po svetu. Vsak uporabnik vpiše v EuroBillTracker serijsko številko in kraj, kjer je dobil bankovec. Iz teh informacij pridobimo:

-Informacije o razširjenosti: Vsaka evro država ima svoje serijske številke - iz tega lahko naredimo grafikon razširjenosti, ki nam pokaže, kako bankovci potujejo v druge države.
-Sledilne informacije: Ko je bankovec ponovno vpisan, dobijo uporabniki, ki so ga že prej vpisali, sporočilo v e-pošto.
-Statistika in lestvice: Kdo je vpisal največ bankovcev, katere so najboljše države? Kje so trenutno bankovci? 

(povzeto z uradne spletne strani)

Če vas zanima kje se je potepal vaš bankovec, ga boste morda že našli v sistemu. Če pa želite vedeti kam ga bo nesla pot, ga prav tako vnesite v sistem in morda ga bo prestregel kdo, ki ga bo vnesel v sistem. Več posameznikov se bo vključilo v skupnost EBT, večja bo možnost, da bo vaš bankovec prestrežen in vi boste dosegli nov zadetek. 

Ste pomislili, da vas lahko posamezen bankovec v resnici večkrat razveseli?

In še nekaj zanimivega. Veste, da je lahko vaš evro vreden več, kot je zapisano na njem? Bolj zanimiva je številka na zadnji strani vašega bankovca, večji znesek dosega. Eden takšnih zanimivosti je "radar". "Radarji" so bankovci z registrskimi številkami, ki se v obe smeri preberejo enako (npr. 123321 ali 1234321), torej zapisi s sredinsko simetrijo. Numizmatično pa so zanimivi tudi bankovci, ki imajo napake tiska ali so netočno rezani.

Zdaj pa hitro gledat v denarnice, če se skriva v njej kakšen zanimiv bankovec. :)

Stare znamke-nova uporaba

Ste vedeli, da lahko že uporabljene znamke nekomu veliko pomenijo? Pa tu ne mislim zbiralcev znamk-filateliste, ki se skušajo dokopati do eksotičnih in redkih primerkov. S povsem običajno znamko s prazničnih voščilnic ali kakšnih drugih pisem lahko pomagate otrokom. 

Kako? Prilagam zapis s spletne strani misijonskega središča:

Misijonom lahko pomagamo na različne načine. Eden izmed njih je tudi zbiranje znamk. Doma pobrskajte med starimi razglednicami in pismi. Znamke previdno izrežite tako, da ostane okoli znamke še najmanj ½ cm papirja na katerem je znamka nalepljena. Spravite jih v kuverto in jih pošljite v misijonsko pisarno.

Znamke zbiramo v misijonski pisarni za g. Franca Saksida iz Trsta. On te znamke proda ter denar od prodaje nameni našim misijonarjem.

Hvala vsem, ki se boste zavzeli  svoj prosti čas darovali zato, da se bo otrokom po svetu bolje godilo. Dragi prijatelji misijonov, veliko vas že leta sodeluje in mi pomaga pri zbiranju znamk v misijonski namen. Ta dobrodelna znamkarska akcija traja že preko dvajset let, zato sem vam iskreno hvaležen tudi v imenu naših misijonarjev. Vljudno vabim še nove zbiralce, tako da se bo naša znamkarska družina še bolj razširila. Cilj je in bo vedno isti: pomagati vsem tistim v misijonih, ki so v stiski.

Še naprej lahko izročite znamke v Misijonski pisarni, Kristanova 1, v Ljubljani

ali pa na moj naslov: Saksida Franc ul. Biasoletto 125, 34142 Trst/Trieste, Italija.

Franc Saksida

To jesensko, deževno vreme je kot nalašč za brskanje za starimi znamkami. Tudi jaz sem spakirala kupček, ki gre danes na pošto. Upam, da bo nekomu polepšal dan.

p.s.-Povej naprej!

Rulada ali rolada-to je tu vprašanje

Hja, še vedno nisem prepričana kako je prav: rolada ali rulada. Mislim, da je prav rulada, čeprav je meni ljubše rolada. Namen tega zapisa pa ni razpravljanje o slovnici in konkuriranje Toporišiču- če je dobra je lahko zaradi mene tudi ralada. :)
Ta zavita sladica nekaterim dela preglavice, sama pa menim, da je to pecivo, ki ga lahko naredijo tudi začetniki v kuhinji. 
Najpogosteje uporabljam tal, že preverjeni recept:
5 jajc
5 žlic moke
5 žlic sladkorja
0,5 vrečke pecilnega praška

Jajca in sladkor penasto stepem. In tu res mislim penasto. Za ta del si vzamem čas. Beljakov in rumenjakov ne ločim. Ko je masa res lepo penasta dodam še moko s pecilnim praškom in dobro premešam. Pečem jo 10 do 15 minut pri temperaturi 200°C.  Kot sem že pisala, je najbolj "ziher" metoda, da se prepričamo ali je pecivo pečeno, "zobotrebec" metoda. Ko na zobotrebcu ni sledi biskvita, ga vzamemo iz pečice in ga še toplega zvijemo. Če za pečenje uporabim papir za peko, biskvit zavijem kar z njim. Če  pa se poslužim pomaščenega in pomokanega pekača, pa še vroč biskvit zvrnem na čisto krpo in ga zvijem s pomočjo le-te. Takšen zavitek pustim, da se ohladi. Nato previdno in predvsem potrpežljivo odstranim papir za peko (ali krpo). Ne trudimo se, da bi biskvit povsem zravnali, ampak ga skušajmo namazati kar takega, že malo zvitega. Najenostavneje ga je namazati z dobro, po možnosti domačo marmelado, a pustimo domišljiji prosto pot in ustvarimo svojo sanjsko kombinacijo zrolanega biskvita in nadeva. Ko smo torej biskvit obogatili z nadevom, ga trdno ponovno zvijemo. In že se lahko sladkamo!

Ampak takšna rulada je lahko dolgočasna. Povsem enostavno jo lahko spremenimo v čudovito kreacijo, ko vam jo bodo obiskovalci zavidali!

vzorčasta rulada

Potrebujemo nekaj mase za biskvit v drugačni barvi kot bo sama rulada. Najenostavneje to dosežemo z dodajanjem kakava. Če se odločimo pripraviti navadno, rumeno rulado, odvzamemo dve žlici mase in posebej v posodi zmešamo z malo kakava v prahu. Po želji lahko namesto kakava dodamo poljubno jedilno barvo. V dresirno vrečko, ali pa kar navadno vrečko za zamrzovanje, ki ji bomo odrezali vogal, damo obarvano maso. Sedaj na papir za peko narišemo poljuben vzorec. Če niste vešči risanja, si lahko natisnete razne vzorce in jih podložite pod papir za peko in samo sledite vzorcu. Sedaj imate na voljo dve možnosti. Prva je za tiste z velikim zamrzovalnikom. Tako porisan papir za peko dajte najprej v pekač, da se ne uniči umetnina, nato pa ga za nekaj minut položite v zamrzovalnik, da se masa strdi. Tisti, ki nimate prostora v zamrzovalniku, pa dajte pekač z umetnino na papirju za peko v vročo pečico, da se vzorec čisto rahlo zapeče. Po kateremkoli postopku boste delali, sedaj le še prelijete vzorec z osnovno maso za rulado in pečete naprej po receptu.

vzorec na papirju za peko

Vse, ki boste delali po drugi metodi, moram opozoriti na pomembno zadevo. Ker sem želela rjavo rulado, sem za vzorec odvzela nekaj mase preden sem dodala kakav. Torej bi naj nastala rjava rulada z rumenim vzorcem. Ker pa sem bila za trenutek nepozorna, se je vzorec že preveč zapekel in postal enak, kot temna masa. Trud z risanjem vzorca je bil tako žal zaman, saj sploh ni bil viden. :( No, rulado smo vseeno pojedli še preden sem jo uspela fotografirati.




Če se vam pa slučajno zgodi, da vam rulada poči, pa bi jo želeli vseeno postreči, pa jo lahko lepo zakamuflirate. 
Potrebujete ozek pekač in biskvitno maso iz naslednjih sestavin:
10 dag margarine
10 dag sladkorja
5 dag čokolade
3 jajca
3,5 dag orehov
7 dag moke
0,5 vrečke pecilnega praške
3 žlice mleka
malo ruma

polžja hišica ali zakamuflirana rulada

Zmehčamo 10 dag margarine in jo penasto stepemo s sladkorjem in tremi rumenjaki. Dodamo 5 dag zmehčane čokolade, narezane orehe in moko pomešano s pecilnim praškom. Masi dodamo še 3 žlice mleka in malo ruma. Na koncu masi primešamo še sneg šestih beljakov. Ozek pekač omastimo in pomokamo. Na dno damo malo biskvitne mase, nato položimo gor že namazano in zvito rulado, nato pa po vrhu in okrog razporedimo še ostalo biskvitno maso. Pečemo približno pol ure na 200°C.



Naj se vam ne zrola od rulad :)

Taborniška torta

Po dooolgem času se ponovno vračam v mojo Čokolatetnico. Od zadnjega "javljanja" se je zgodilo marsikaj-predvsem lepega in prijetnega.

Eden takšnih prijetnih dogodkov se je zgodil pred kratkim in ponovno sem imela priložnost ustvarjati. Naredila sem taborniško torto.

Za osnovo sem spekla pravokotni orehov biskvit. 

Tu je osnovni recept, za torto v velikosti pekača od električnega štedilnika, pa sem jemala maso in pol.

8 jajc

400g sladkorja

300g ostre moke

150g mletih orehov

1 pecilni prašek

1 vanilijev sladkor

2dl olja

12 žlic vode

limonina lupina

malo ruma

Sama ponavadi ne kompliciram pri peki biskvitov. Posebej sem stepla beljake z malo sladkorja, da je nastal čvrst sneg. Nato sem stepla še preostanek sladkorja z rumenjaki. Tu pa si res vzamem čas in kar dolgo stepam rumenjake, da so res penasti. Postopno dodajam še ostale sestavine, na koncu pa nežno vmešamo sneg. Sama nisem imela ostre moke (ampak gladko) in limonine lupinice, pa je vseeno nastal odličen biskvit. 

Pekla sem v pomaščenem in pomokanem globokem pekaču slabo urco, pri 180°C. Prisegam na test z zobotrebcem. Ko se masa ne prijemlje zobotrebca, je pečeno. 

Še topel biskvit sem zvrnila na krpo.

Med peko sem pripravila drug biskvit. Klasičen, okrogel, premera 24 cm. 

5 jajc

250g sladkorja

250g moke

1 pecilni prašek

0,5 dl mleka

0,5 dl vode

1dl olja

Zopet ločimo rumenjake in beljake. Beljake stepemo v trd sneg z malo sladkorja, posebej pa penasto stepemo rumenjake in ostale sestavine, nato pa vmešamo se sneg. Pečemo v pomaščenem in pomokanem pekaču 30 do 40 minut na 180°C.

Tudi ta biskvit takoj ko je pečen vzamemo iz modela.

Biskvite sem spekla že prejšnji večer, naslednji dan pa sem se lotila težjega dela.

Najprej sem biskvite prerezala. Orehovega sem prerezala le na pol (šlo bi ga prerezati tudi na 3 dele), okroglega pa sem prerezala dvakrat. Ker sem vedela, da bodo torto jedli tudi otroci, sem orehov biskvit navlažila s sladkim kakavom, narejenim iz instant kakava za napitek. Drugače bi pa najbrž pasal čokoladni liker. Spodnjo polovico, sem z veliko napora premazala z Nutello. To je bil res težek del. Žal mi je, da nisem poizkusila ogreti Nutelle. Morda bi se tako lažje mazala. Potem pa sem še malo eksperimentirala in sem na namazan biskvit potresla koruzne kosmiče. Res je, da so se do uživanja torte naslednjega dne razmočili, a bil je zanimiv dodatek. V eno prejšnji tort sem dodala sladke mueslije. Ti se niso razmočili in so dodali nepričakovano hrustljavo razsežnost. kot nadev pa sem uporabila klasično kremo za Nutellino torto-torej Nutella in smetana za stepanje. Za vsak slučaj sem dodala tudi kremfix, saj sem potem s to kremo premazala celotno torto. Za nadev in mazanje po celotni kremi sem porabila približno 8 dl smetane.

Za okroglo torto sem uporabila dva različna sadna nadeva. Prvo tretjino biskvita sem namesto običajnega vlaženja premazala z breskovo marmelado. Nato pa sem 250ml skute zmehčala z električnim mešalnikom. Dodala sem tudi nekaj žlic stepene sladke smetane, ki sem jo prihranila od prvega nadeva, preden sem primešala Nutello. Na kockice sem narezala breskve iz kompota in jih dodala med skuto, ter premazala prvo tretjino biskvita. Pokrila sem z drugo tretjino in premazala s kremo iz gozdni sadežev. To sem naredila tako, da sem v pol litra sadnega soka (ribez ali malina ali kaj podobnega), skuhala 2 pudinga (vanilijeva ali sadna) z nekaj žlic sladkorja. ko je bilo skoraj kuhano sem dodala veliko pest gozdnih sadežev. Jaz sem čez leto nabirala maline in borovnice in jih hranim v zamrzovalniku za takšne primere. Kar zamrznjene sem dala v vroč puding. Pustila sem, da se je ohladilo, nato sem pa vse premešala z električnim mešalnikom, da je postala zmes lepo mazava. biskvit sem malo navlažila z enakim sokom, kot sem prej v njem skuhala puding, nato pa na debelo premazala biskvit. Na koncu sem pokrila še z zadnjo tretjino biskvita. Okrogle torte rada sestavljam tako, da jih ponovno vstavim v tortni model.

Tako. Torti sta pečeni in nadevani. Sledi najprijetnejši del-okraševanje.

Okroglo torto sem prerezala na pol, da sem dobila dva polkroga. Orehov biskvit sem že pred nadevanjem morala malo obrezati, da sem ga lepo spravila na pladenj. Iz teh ostankov sem kasneje naredila sotesko med obema polkrogoma, na katero sem nato dala moder žele za reko. Žele sem naredila tako, da sem moder gumijast bonbon potopila v malo vode, da je spustil barvo. Lahko dodate pravo jedilno barvo, a je jaz nisem imela. Nato pa v tej vodi zakuhate malo sladkorja in gustina. Ko se začne zgoščevati, odstranite s štedilnika in hitro nanesite na torto, saj se hitro strdi. Naredila sem tudi jezerce, ki sem ga naredila tako, da sem malo biskvita izdolbla, napolnila z modrim želejem, notri pa sem potopila nekaj slanih ribic. Razen "reke in jezera" sem celotno torto premazala z Nutellino smetano.Zaradi kremfixa se je kasneje lepo strdila, čeprav v začetku ni tako izgledalo. Nato sem dodala grmičke in drevesca, ki jih lahko pripravite že vnaprej. Naredila sem jih iz grozdov. Grozdne jagode sem pojedla, peclje pa premazala s stopljeno čokolado-lahko bi jih tudi potopila vanjo. Za liste sem uporabila ovsene kosmiče, katere sem rahlo obarvala z zeleno jedilno barvo. najbrž bi lahko podobno storila z zdrobljenimi koruznimi kosmiči, s čimer bi dobila jesensko rumene liste. Grmičke in drevesa sem preprosto zapičila v torto, če pa so peclji prekratki, si lahko pomagate tudi s kakšno žičko.

 Za ogenj sem uporabila nekaj gumijastih bonbonov, ki sem ji s škarjami narezala na tanke trakce, za drva pa slane palčke. V kolikor bi naredila večji ogenj, bi za drva lahko uporabila sladke rolice. Okrog ognja sem zložila nekaj zrnc leče. Če bi malo bolj iskala, bi najbrž našla tudi kakšne bonbone, ki bi bili podobni kamenčkom. 

Namesto šotora sem naredila komarnik za medvedka. Namesto medvedka lahko uporabite karkoli, kar se vam zdi primerno, da počiva na takšni torti. Palčke Mikado, ki so oblite s čokolado sem zapičila v torto v obliki šotora, čez pa napela gazo, da izgeda kot mreža proti komarjem. 

Palčko s čokolado sem uporabila tudi za ribiško palico, sladko gumijasto vrvico pa namesto laksa. pri tej vrvici morate biti previdni, saj se zelo hitro zmoči in zbledi. 

Na koncu sem okrog in okrog torto obložila z grobo nasekljanimi orehi. Če se bojite, da torta ni preveč stabilna, lahko v polkroga zapičite nekaj lesenih špil, ki jo bodo varno držali na mestu.