Tako zgodaj je, a se je zelena trava že uspela umiti z
drobnimi kapljicami rose. Ko se ozrem zagledam stopinje. S koraki sem obrisala
kapljice s trave. Travne bilke so se pogumno upirale teži mojega koraka in se
upognile kot gibčna balerina. Zdaj zgledajo
svetlejše in bolj budne. Med vitkimi travnimi bilkami, ki so se bleščale v
prvih sončnih žarkih, so se kot samotni otočki sredi oceana, dvigale drobne marjetke. S širokimi listi so
se nežno dotikale travnih bilk, kot bi jih želele pobožati, cvetovi pa so bili
zaprti, kot otroške oči med spanjem. Nežno priprti, da bi se lahko ob prvem
dotiku sončnega žarka odprli in se bohotili z množico smetanovo belih cvetnih lističev,
ki so tu in tam obarvani z močno roza barvo. Kot bi jih površen slikar želel
prebarvati, pa si je premislil. Sredi belega krilca pa nežno kuka rumena
sredica, ki v sebi skriva posladek za čebelico, ki čaka na sonček, da ogreje
nebo in ji pripravi pot do okrepčila na cvetu. Zraven pa rumene trobentice, ki
so glavice stegovale proti soncu, da bila njihova lička lepa kot pri mladih
dekličih, ki še ne potrebujejo ličil, da bi zgledali lepo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar